Skoči na glavno vsebino

Bilo je petkovo jutro in mesto se je počasi prebujalo, ko smo se 9.razredi odpravili na našo zadnjo skupno ekskurzijo, ki nas je popeljala do Slovenj Gradca. Najprej smo si ogledali znamenitosti tega mesta na S Slovenije. S predstavitvijo rojstne hiše Huga Wolfa smo spoznali skladateljevo življenje in njegovo glasbeno ustvarjalnost. Naslednja postaja je bila v Kotljah, kjer smo obiskali  domačijo Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Tudi tu nam je gospa predstavila težko življenje tega slovenskega pisatelja, ki je bilo polno vzponov in padcev. Misli so nas popeljale do njegove najbolj znane zbirke enajstih črtic, do Solzic.  Pot smo nadaljevali proti Libeličam, kjer nas je prevzel ogled kostnice, ki sega v 12. st. Predstavili so nam tudi muzej poljedelstva, poljedelskih pripomočkov in črne kuhinje. Zanimivo je bilo spoznati, kako so si ljudje v preteklosti predvsem iz lesa izdelovali pripomočke, ki so jim olajšali delo na polju. V Bukovju smo podrobneje spoznali 10-­dnevno vojno za Slovenijo, ki je potekala po osamosvojitvi. Nekaj minutni film nam je dal občutek, kot da smo tudi sami prisotni pri tem dogodku. Muzeja nismo smeli zapustiti, dokler si vsak izmed nas ni zapomnil dveh datumov, ki sta po mojem mnenju temelj Republike Slovenije. To sta  zagotovo 26. 12. 1990 in 25. 6. 1991. Pri tem nismo imeli težav, zato smo vsi skupaj kar hitro zapustili muzej in pot nadaljevali do dravograjskih gestapovskih zaporov, kjer smo spoznali hladnokrvno ravnanje gestapovcev v času med 2. svetovno vojno do tamkajšnjih ljudi. Te so zapirali v majhne prostore, ki so jih napolnili z vodo, vladali so nečloveški pogoji, prisotna je bila lakota, z njimi so obračunavali fizično in jih na koncu tudi usmrtili. Zagotovo se je lahko vsak izmed nas zamislil, kako so se ljudje pri tem počutili. Bilo je grozno. Naša zadnja postaja je bila slaščičarna, ki smo si jo po besedah učiteljic zaslužili. Za nekatere je bil to najboljši del dneva. Proti domu smo se odpravili ob 17.30 uri. S prihodom v šolo smo zaključili našo zadnjo skupno ekskurzijo v osnovni šoli, ki je bila polna novega znanja, izkušenj, veselja, smeha in nepozabnih trenutkov.

                                                                                         Nikita Stergar, 9. b

Dostopnost