Skoči na glavno vsebino

Danes, 11. 10. 2019, smo se  jaz in moji vrstniki iz naše šole odpravili na hrib Grmada.

Najprej smo se vsi 6. razredi zbrali na dvorišču OŠ Jurija Dalmatina in prisluhnili razredničarki, ki je govorila o obnašanju današnjega dne. Še prej pa smo si vzeli šolsko malico. Nato pa smo se odpravili na pot v parih. Vmes so bili tudi krajši postanki. Do točke, kamor smo se vzpenjali, smo hodili približno 1 h. Ko smo prišli na cilj, smo pomalicali in se razdelili v skupine deklet  in  fantov  posameznega razreda.

Odpravili smo se na orientacijski tek po skupinah, kjer smo iskali rutice in učitelje z različnimi nalogami. Nazadnje smo imeli še razglasitev rezultatov, nato pa je prišel spust do šole, kjer smo pojedli kosilo in se odpravili domov.

Ta dan mi je bil zelo všeč, saj je dobro pridobiti malo kondicije in se družiti z vrstniki. Upam, da se to še kdaj ponovi.

Zarja Stojanović, 6. b

V petek, 11. 10. 2019,  smo se vsi oddelki 6. razreda odpravili na Grmado. Pot smo začeli pri šoli. Po cesti, mimo Trubarjeve ulice, smo se začeli vzpenjati. Hodili smo po gozdovih, travnikih ter se vmes tudi ustavili in pili. Po približno 45 minutah hoje smo zagledali anteno, ki je pomenila, da smo že skoraj pri koči. Kmalu se je prikazala tudi ta. Usedli smo se za mize, pojedli malico in malo popili. Sledilo je orientacijsko tekmovanje. V razredu smo se razdelili po spolu ter določili vodjo posamezne skupine. Čez nekaj časa so kapetani ekip izžrebali lističe, na katerih so bila zapisana števila. Ta pa so pomenila vrstni red štartanja. Mi smo začeli prvi. Vsi smo začeli teči in iskati rumene rutke ter rdeče trakove. Ko smo zagledali obe označbi skupaj, smo bili  zelo veseli, saj smo vedeli, da bomo srečali učitelja, ki nam bo dal vprašanja, na katera bomo morali pravilno odgovoriti. Če odgovor ni bil pravilen, je  skupina dobila 1 minuto pribitka. Srečati si moral kar 4 učitelje. Na koncu se je seštel čas, ki si ga potreboval od začetka do konca poligona in dodatne točke. Nekaj učenk iz 6. b je na pot odšlo še drugič, saj smo morale pobrati zastavice. Ko smo vsi prišli v cilj, je učitelj razglasil rezultate, ki niso bili ravno posebni, vendar so nas vseeno razveselili. Čakala nas je še strma pot navzdol, na kateri je bilo veliko blata in bila je tudi zelo spolzka. Pot nazaj je minila veliko hitreje kot navzgor, saj smo že vsi hiteli domov povedat staršem, kakšen super športni dan je za nami.

                                                                                                     Tina Štorman, 6. b

Dostopnost