V sredo, 13. 12. 2017, smo odšli v Tolminska korita. Pot je bila kar naporna, ampak se je splačalo, saj smo se zopet naučili veliko novega. Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo šli samo do Hudičevega mostu. Tu je bilo zelo lepo. Iz mostu se odpira lep razgled na reki Sočo in Zadlaščico. Ko smo se vrnili nazaj, smo se v učilnici pogovarjali o današnji dogodivščini. Bila nam je zelo všeč in naučili smo se marsikaj novega.
Lina Stergar, 7. c
Danes smo se z učiteljem Edijem odpravili na pot v Tolminska korita. Pot je bila kar dolga, vendar smo si krajšali čas s pogovarjanjem. Govorili smo o različnih stvareh in tako je čas hitro minil. Na poti smo se ustavili na pokopališču avstro-ogrskih umrlih vojakov. Ko nam je učitelj Edi povedal vse zanimivosti, smo pot nadaljevali do koče, kjer smo imeli postanek. Tu smo pomalicali in se še malo podružili. Pot nas je vodila naprej do Tolminskih korit. Med potjo smo vsi tiho občudovali lepote narave. Res je prečudovita! Moj prijatelj je naredil še nekaj fotografij in krenili smo nazaj v dolino v naš dom. V veliki učilnici smo se nato še pogovorili o podrobnostih, ki smo jih doživeli. V karto Tolmina smo vrisali prehojeno pot in se pogovarjali, kam bomo šli popoldan. Popoldan smo odšli na »nemško« pokopališče iz 1. svetovne vojne. Bilo je lepo gledati mozaike, ki so bili čudoviti. Obliti so bili namreč z zlatom. Najbolje se jih vidi, ko je enakonočje – spomladi in v jeseni. Dan je bil poučen in nepozaben. Upam, da bom še kdaj kaj takšnega spoznal.
Jan Kuselj, 7. b
