V petek, 16. 9. 2016, smo se odpravili na našo zadnjo skupno ekskurzijo. Ob 5.30 smo se zbrali pri kolesarnici, razdelili malico in sedli na avtobus. Najprej nam je nekaj podatkov dal vodič, gospod Roman, nato pa se je naša vožnja pričela. Vmes smo na eni izmed bencinskih črpalk pomalicali. Ko smo zavili z gorenjske avtoceste, smo se začeli vzpenjati in v Avstrijo vstopili čez prelaz Ljubelj. Ko smo prispeli v Celovec, smo si najprej ogledali mesto in njegove znamenitosti. Potem pa smo odšli v Minimundus, kjer smo občudovali pomanjšane znamenitosti z različnih koncev sveta. Pot do Pyramidenkogel smo nadaljevali ob Vrbskem jezeru, največjem jezeru na avstrijskem Koroškem. Pyramidenkogel je visok stolp, od koder smo uživali v prečudovitem razgledu. Ljubitelji adrenalina pa so za pot navzdol lahko izbrali strm tobogan, ki poteka okoli stolpa. Iz Celovca smo pot nadaljevali proti Planici, kjer smo si ogledali skakalnice. V Kranjski Gori smo pojedli kosilo, zatem pa smo se šli kopat v hotel Ramada. Po dveh urah smo sedli na avtobus in se odpravili proti domu. Naša zadnja skupna ekskurzija je bila zabavna, poučna in zagotovo je ne bomo pozabili.
Taja Kukavica, 9. b
V petek smo se devetošolci zbrali na šolskem dvorišču in se odpravili na težko pričakovano zaključno ekskurzijo. Po avtocesti smo se odpravili mimo Ljubljane in se napotili v Celovec preko gorskega prelaza Ljubelj. Tam smo se ogreli s sprehodom po koroški prestolnici in si ogledali trge,stavbe in ostale zanimivosti mesta. Nato smo se odpravili do Minimundusa – sveta v malem, kjer smo si ogledali svetovno znane zgradbe, ki so vse pomanjšane in izdelane iz originalnih materialov. Na naši naslednji postaji, stolpu Pyramidenkogel, smo si ogledali 15 metrov globoko Vrbsko jezero s čudovite točke na vrhu razglednega stolpa in se spustili po 52 metrov visokem toboganu okoli stolpa. Počasi smo se preko Karavank odpravili nazaj v Slovenijo in si ogledali svetovno znano Planico. Ker je dež visel v zraku, si žal nismo mogli ogledovati naših veličastnih Alp. V Kranjski Gori smo pojedli topel obrok, ki je dobro del naši lakoti. Sankanje po Besni Pehti je zaradi slabega vremena odpadlo, zato se je šla večina učencev kopat. Medtem so se ostali podali na kratek sprehod po Kranjski Gori. Po dveh kratkih, a zabavnih urah, smo zapustili Gorenjsko in se odpravili proti domu. Po izstopu iz avtobusov smo se poslovili od učiteljic in vodiča in se polni novih doživetij porazgubili v vse smeri, vsak proti svojemu domu.
Enej Trampuš, 9. c
