Mesec december je mesec pričakovanj. Čas, ko si želimo, da pozabimo na vse slabo in upamo, da prihaja še lepše, prijetnejše obdobje v našem življenju.
Petošolci smo ta čas namenili sočutju in dobrim odnosom. Zastavili smo si naslednje cilje:
Nikoli ne ignoriramo čustev drugih, ampak se jih zavedamo in jih upoštevamo ter iščemo vzroke zanje.
Poskušamo predvideti, kako bodo naša dejanja in besede vplivali na soljudi, zato veliko pozornosti namenjamo temu, kaj in kako govorimo, kadar nismo sami.
Cenimo tuje mišljenje in se zavedamo, da nimamo vedno le mi prav in da nismo najpametnejši na svetu.
Skozi cel mesec izvajamo različne dejavnosti, s katerimi tkemo dobre odnose med nami. Dobre odnose in sočutje smo želeli vzpostaviti tudi z mlajšimi in starejšimi učenci naše šole ter s starši. Jutranje minutke smo namenili učencem 1. č in 2. c razreda. Po dva učenca sta hodila k njim ter jim v prijetnem vzdušju brala božične zgodbice. Mlajši učenci so nas zelo lepo sprejeli, nam z navdušenjem prisluhnili. Mi smo se z nasmehom in polni prijetnega navdiha vračali v svojo učilnico.
V naš razred pa sta prišla Jan in Renata iz 8. b razreda ter nam prebrala zgodbico o božičnem drevescu. Po prebrani zgodbi smo se veliko pogovarjali o pomembnosti prijateljstva, medsebojni pomoči in sočutju.
Devetošolca, Alen in Eron, sta nam pomagala izdelovati novoletne voščilnice.
Učenke 9. c razreda, Lucija, Urška in Helena ter učenci 9. b razreda, Andraž, Tim in David, so nas počastili s svojim prihodom v naš razred. Pripovedovali so nam o dogodivščinah iz šole, ki jo bodo kmalu zapustili in nove zgodbe začeli pisati v srednji šoli. Veliko stvari nas je zanimalo. In na vsa naša vprašanja so imeli odgovore. Povedali so nam, kako pomembno je prijateljstvo in kako se moramo obnašati do prijateljev. Dali so nam veliko nasvetov in nam povedali, da so se na šoli veliko naučili in da bodo šolo zapustili z lepimi spomini. Svetovali so nam, da se redno učimo in da poslušamo učitelje, saj nas le znanje pripelje na pravo pot. Seveda, najlepši spomini so iz šol v naravi, ekskurzij, športnih in drugih tekmovanj. V spominu so jim ostale besede učiteljev, ki so jim pripovedovali o svojih izkušnjah, svojem življenju, svojih vzponih in padcih ter jim dajali življenjske nasvete. Zdaj si želijo uspešno zaključiti deveti razred in se vpisati na željeno šolo. Pa tudi valeta jih čaka … mi jim srčno želimo, da njihovi cilji obrodijo.
Mi pa smo se preizkusili tudi v drugih vlogah. Poskusili smo biti plesalci, kuharji, učitelji.
Namreč pripravili smo plesno točko za dobrodelno prireditev na naši šoli. Sodelovali smo vsi učenci našega razreda.
Pisali smo voščilnice učencem drugih šol iz Slovenije in tujine.
Preizkusili smo se v vlogi učitelja, in sicer kot učitelji za eno uro. Naša učiteljica se je spomnila, kako je biti učenka. Mislimo, da smo vsi odlično opravili svojo nalogo.
Ugotovili smo, da se znajdemo tudi v vlogi kuharja. Pripravili smo božične kroglice, s katerimi smo postregli devetošolcem, ki so nas obiskali, staršem na skupni govorilni uri ter se sami posladkali.
Obiskala nas je tudi Žaretova mamica, gospa Urška Klenovšek, ter nam predstavila delovanje planetov na nas. Marsikaj novega smo slišali.
Izvedli smo skupno govorilno uro, na kateri smo bili tako učenci kot starši. Igrali smo se družabne igre, ugotovili, kako naši starši obvladajo poštevanko, matematične izraze, ali so uspešni v iskanju sopomenk, protipomenk … Izvedli smo dejavnost Ena slika, dve roki, ki je povzročila obilje smeha in dobre volje. Preživeli smo čudovit večer. Starše smo presenetili z našo kuharsko mojstrovino.
Decembra še ni konec, pa tudi naših dejavnostih ne. A na novoletne počitnice bomo odšli z mislijo:
V življenju ni pravih, ni napačnih poti. So samo poti, ki so zapustile sledi.
Učenci 5. č razreda
no images were found
