Zelo zgodaj zjutraj, še pred začetkom pouka, smo se zbrali pri kolesarnici nad šolo in se odpravili v Planico. Vozili smo se približno dve uri, nato pa smo se ustavili na počivališču Voklo. Tam smo nekaj pojedli, nato pa nadaljevali pot. Ko smo končno prispeli na cilj, smo se skozi gnečo odpravili na prizorišče dogajanja. Na začetku je malo deževalo, potem pa se je nebo zjasnilo. Poleti so bili veličastni. Jurij Tepeš, Peter in Domen Prevc pa so bili najbolj zanimivi. Vmes smo odšli tudi na malico, saj smo bili zelo lačni. Vsi smo navijali za vse naše skakalce in jih zelo spodbujali. Ko so se kvalifikacije končale, smo se odpeljali nazaj proti Krškem. Ustavili smo se na počivališču Grosuplje, nato pa končno prispeli v Krško. Dan je minil v prijetnem, športnem vzdušju.
Nina Dvoršak, 7. b
Ko smo prišli v Planico, smo bili zelo nestrpni. Bilo nas je okoli 15.000 navijačev. Tako zelo smo navijali, da smo pozabili na lakoto, vendar so nas po poskusnih skokih učitelji odpeljali jest. Zelo smo se najedli. Ko je bilo skokov konec, smo se odpravili k stojnicam s spominki, ki jih je bilo zelo veliko. Ene s kapami, druge z očali in še veliko drugih. Kupili smo nekaj stvari, nato pa navdušeni odšli domov.
Ana Volčanšek, 4. c
Že zgodaj zjutraj sem se zbudila, se pripravila in z očetom in bratcem odšla v Planico. Poti nisem videla, saj sem celo pot prespala. Ko smo prišli, sem se zbudila. Do vrha smo odšli z avtobusom. Tam sem videla tudi Saro, Sašo in njuno mamo Lucijo. Skupaj smo si ogledali tekmo. Prvo je bil trening. V Planici je tudi deževalo. Ko je skočil na treningu Peter Prevc, pa je kar naenkrat posijalo sonce, a le za kratek čas. In potem je zopet deževalo kakšno uro. A bolj proti koncu se je le prikazalo sonce. V Planici je bilo zelo veliko skakalcev med njimi je bilo tudi veliko naših skakalcev. Med njimi so bili Cene Prevc, Juri Tepeš, Domen Prevc, Peter Prevc, Jernej Damjan in še drugi. Pa se je končno začelo. In že je gospod, ki je bil kar zabaven, predstavil naše smučarje. In že je skočil prvi in potem drugi, pa še tretji, četrti, peti in še vsi drugi. Trajalo je zelo dolgo in sem bila že kar malo utrujena. Naprej se je uvrstio le naših šest slovenskih tekmovalcev. Nobeden pa ni bil, na žalost, prvi, drugi ali tretji. Po koncu smo odšli v gostilno. Tam smo pojedli kosilo. Še dolgo smo se vozili, ko smo okrog sedmih bili doma. Bila sem zelo utrujena. Ta dan je bil prekrasen. In upam, da bom še kdaj odšla v Planico. Zagotovo bo tudi takrat tako lepo.
Tinkara Hočevar, 5. c
Zjutraj sem se zgodaj zbudil, ker sem vedel, da grem v Planico. Šel sem pred kolesarnico, kjer smo se zbrali. Tam pa smo dobili tudi ruto in kapo iz tovarne zdravil Krka. Ob 6. 00 smo se odpravili proti Planici. Čez 3 ure smo prispeli. Videli smo skakalnico velikanko. Malo smo si ogledali polete. Malo kasneje smo odšli na topel obrok. Tam smo dobili »hot dog«. Ko smo pojedli, smo si še zadnjič ogledali polete. Ko jih je bilo konec, smo odšli po stojnicah, kjer sem kupil sladkorno peno. Tam pa je bila razstava vojaških pušk. Slikal sem se z vojakom. Ob 12. uri je imel Zlatan Čordić-Zlatko nastop. Ob 13. 30 smo se odpravili domov. Čez 2 uri in pol smo prišli v Krško. To je bil moj letošnji odhod v Planico.
Lukas Bernardič Kovačič, 5. c
V četrtek smo se zgodaj zjutraj odpravili v Planico na ogled smučarskih poletov. Najprej smo se fotografirali za našega sponzorja Krko, saj si brez njih poletov ne bi mogli ogledati. Nato pa smo se odpeljali proti Planici. Vozili smo se dolgo in po krajšem zastoju v Planici, prišli pod Ponce, kjer t nas je pričakala 15-tisoč glava množica ljudi. Kmalu smo že videli polete čez 225 metrov. Najdaljši polet je uspel Michaelu Haybecku, in sicer 241,5 metra. Po končani prireditvi smo se odpravili domov. Zelo pa sem vesel, da sem lahko bil del tega dogodka.
Tomi Bajc, 6. b
V Planici je bilo zelo lepo. Spremljali smo veliko skakalcev. In tudi veliko gledalcev je bilo, seveda večinoma iz Slovenije in nekaj tujih navijačev. Navijačev je bilo okoli 15 000. Ogledali smo si lahko tudi vojaški avto in se fotografirali z vojakom. Kupili smo si tudi spominke. Po koncu dveh treningov in kvalifikacij smo odšli domov.
Lan Zajc,5.c
V Planici mi je bilo zelo všeč. Videla sem Petra Prevca, Jurija Tepeša, Domna Prevca in še veliko drugih skakalcev. Bilo je zelo zanimivo in tega dne zagotovo ne bom pozabila.
Nela Šiško, 5.c
V četrtek smo se ob 5.50 odpravili proti naši Planici. Pot je bila dolga in zabavna. V Planici smo videli veliko dolgih poletov. Najdaljši od naših orlov je bil Jurij Tepeš z 238,5 metri. Najbolj všeč mi je bilo, da smo gledali polete naših orlov.Ta dan mi bo ostal v spominu.
Anej Kukavica, 5. c
