V četrtek, 5. 4. 2018, smo se nagrajenci likovnega in literarnega natečaja Dalmatinove značke odpravili na nagradni izlet v Ljubljano v spremstvu učiteljice Bernarde Kunej. Zjutraj smo se zbrali v šoli, kombi pa nas je potem odpeljal pred krško občino. Bili smo prvi, zato smo počakali še na ostale šole in na avtobus. Po enourni vožnji smo se ustavili na avtobusni postaji blizu Cankarjevega doma. Vreme je bilo malce muhasto, zato smo pohiteli v dom. V domu smo si lahko napasli oči na stojnicah, na katerih je bilo polno brošur in letakov. Vodja izleta je vsaki šoli namenila dve uri, da smo si lahko v miru vse pogledali. Sprva smo se le sprehajali gor in dol ter si ogledovali stojnice, ampak sčasoma je postajalo vedno manj zanimivo. Zahotelo se nam je zanimive prireditve, zato smo si ogledali spored, pojedli malico in si poiskali sedeže v dvorani, kjer naj bi se prireditev odvijala. Kmalu se je začelo. Bilo mi je všeč, ker so se gledališki klubi predstavili na zanimiv način. Najboljši so mi bili tisti, ki so odigrali odlomek iz knjige, spontano, kar pred nami. Po končanem ogledu smo se vse šole zbrale pred Cankarjevim domom in se skupinsko fotografirale pred Cankarjevim spomenikom. Nato smo si šli ogledat protestantsko cerkev, nedaleč stran. Cerkev je bila na zunanji pogled podobna drugim cerkvam, znotraj pa je bila veliko bolj pusta in predvsem hladna. V cerkvi smo slišali veliko stvari o protestantizmu. Ob koncu dneva nam je vodja ekskurzije dovolila 10 minut, da izkoristimo v mestu za sladoled. Večina nas se je takoj zapodila v najbližjo prodajalno s hrano.
Ta dan mi je bil zelo všeč, ker se je veliko dogajalo in ker so bile zanimive vsebine. Upam, da bom tudi v prihodnje še šla na takšno ekskurzijo.
Julija Kocjan, 7. c
5. 4. smo Eva Šribar, Žan Zupan, Julija Kocjan in jaz odšli v Ljubljano namesto pouka. Kakor pri trilogijah, je bil tudi tukaj začetek zelo dober, nadaljevanje je gradilo na začetku, konec pa je bil ne tako dober.
Ob 8.15 smo se zbrali v jedilnici in dobili malico, nato pa nas je hišnik odpeljal s kombijem do občine. Tam smo čakali okoli pol ure, da je prišel avtobus. Ampak, ker nikogar ne briga sama pot, bom preskočil do edinega zanimivega dela v tem, kar koli naj bi bilo to.
Ko smo prišli, nas je pričakal slabši dež, tako da smo morali pohiteti do lokacije prejšnjega knjižnega sejma, ki, če lahko verjamem govoricam, je bil poln ljudi, knjig itd., a tokrat ni bilo tam nič posebnega, tako smo se skupinsko odločili, da bomo šli na »Hiter zmenek z gledališčem«.
To je bil še najzanimivejši del dneva. Predstavilo se je veliko gledališč s točkami ali videji, ki so prikazovali, kaj delajo. Če se spomnite moje primerjave s trilogijami v 1. odstavku, se mogoče sprašujete, kdaj pride tisti »ne tako dober« konec. Zdaj pride.
V tem delu dneva naj bi se naučili o protestanski veji krščanstva. Po krajšem sprehodu smo se znašli v protestanski cerkvi, kjer so nam trije gospodje govorili o protestantizmu skozi vse čase v več kot enem smislu. Kar s tem mislim je, da je bilo vse skupaj uro predolgo, tudi če ne bi že vsega poslušal pri uri zgodovine. Vsaj zdi se mi, da je bilo. Nehal sem poslušati približno 5 minut v sam govor.
Za tem je bil dan kar dolgočasen z zelo kratkim prostim časom in odhodom iz Ljubljane z avtobusom. Vrnili smo se okoli štirih.
Tibor Novak Pevec, 9. b
