Skoči na glavno vsebino

Avantura? Pa še kakšna! Začela se je v petek, 13. 10. 2017, ob petih zjutraj. Vsi, že zelo vznemirjeni, smo začeli s potovanjem. Naša šola se je odzvala vabilu Društva Slovencev Triglav Subotica, kjer naj bi izvedli Uro slovenščine, kot smo poimenovali naš nastop.  Na avtobusu nismo bili sami. Pridružili so se nam kulturni ustvarjalci iz KD Leskovec pri Krškem. Med potjo so nekateri poslušali glasbo, drugi se pogovarjali, tretji pa smo se učili, saj smo morale tisti dan tri učenke odpisati tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni. Pot se mi ni zdela dolga. Pred našim ciljem smo se ustavili v Novem Sadu, kjer smo si ogledali Petrovaradinsko trdnjavo, nato pa se odpeljali še do Društva Slovencev Kredarica, kjer nas je pričakala manjša pogostitev. Vsi smo bili navdušeni nad srbsko hrano! Čevapčiči, lepinje, kajmak … Njami! Po dolgem dnevu smo se v zgodnjih večernih urah odpeljali do našega končnega cilja – Subotice. Tam smo se nastanili v dijaškem domu in odšli na večerjo. Po večerji smo do konca razpakirali. Da bi bil naš nastop odličen, smo zvečer šli z učiteljico Ireno čez cel naš program. Ker pa je bil za nami naporen dan, nas je bila večina že zelo utrujena. Zavili smo se v odejo in predali sanjam. Naslednji dan smo najprej odšli na zajtrk, nato pa na zadnjo generalko pred nastopom. Če še nismo prejšnji dan čutili treme in nervoze, smo jo takrat. Nastop je stekel tako, kot smo si ga zamislili in celo predstavo zaključili s pesmijo V dolini tihi. Ravnateljica, ga. Valentina, je dejala, da smo nastop opravili kot pravi profesionalci! Da bi potešili lakoto, smo odkorakali v jedilnico na kosilo, ki so ga pripravile tamkajšnje kuharice. Po kosilu smo imeli v programu ogled ZOO-ja. Bil je velik, lepo urejen in v njem je bilo veliko različnih živali. Po koncu ogleda smo imeli malo prostega časa. Jeeej! Odšli smo kupovat spominke, hodili ob jezeru, na koncu pa smo sedli na klopco in se pogovarjali. Prosti čas se je hitro iztekel in odpeljali smo se nazaj proti dijaškemu domu. Po večerji smo se zmenili, da gremo na sprehod po mestu. Da pa bi bil sprehod tudi poučen, je poskrbela gospa, ki nam je povedala veliko o mestu in zgodovini. Na trgu smo se ločili. Učitelji so odšli pokušat slaščice, nekateri smo ostali na trgu, drugi pa so odšli v McDonald’s. Pozno zvečer smo se vrnili nazaj in odšli spat. Zjutraj smo pričeli s pakiranjem in pospravljanjem sob. Po zajtrku smo se natovorili na avtobus in odpeljali.  Dogodivščinam pa še ni bilo konca. Kot zadnjo stvar smo si odšli pogledat ranč s konji. Da pa je bil ogled bolj turistično obarvan, smo se nanj odpeljali s turističnimi kočijami. Z vetrom v laseh smo uživali v vožnji. Na koncu smo imeli možnost ježe na konju, ki smo jo v večini tudi izkoristili. Po ježi in ogledu je sledil odhod domov. Vsi smo bili navdušeni nad potovanjem čez meje Slovenije in vsem videnim. Želimo si še več takih dogodivščin. Ste za to?

Hana Habinc, 9. c

no images were found

Dostopnost