Skoči na glavno vsebino

Tudi četrti in peti dan našega posebnega tedna sta se sprva zdela povsem običajna glede na predviden urnik posebnega tedna. Oglasil se je šolski radio z vrednotama ‘Raznolikost nas bogati’ in ‘Postavi se zase in bodi to, kar si, vse ostalo je že zasedeno’. Slišali smo nekaj dejstev o nasilju, prisluhnili himni, pesniškemu razmišljanju … Iz dveh razlogov pa sta bila dneva povsem drugačna. Četrtek je bil najpomembnejši dan za učence in učitelje razredne stopnje. Tokrat je bil namreč njihov dan dejavnosti. V razredih so si učitelji potek dneva lahko  oblikovali po svoje, s pomočjo predlaganih vsebin, mnogi tudi v sodelovanju s prijateljskimi razredi, ki so sedaj že res zelo povezani. Rdeča nit dneva je bila nenasilna komunikacija, delovanje proti medvrstniškemu nasilju, krepitev razredne klime, sodelovanje in pomoč drugemu, vključevanju v skupino in dobre prijateljske odnose. Učenci so skupaj z učitelji raziskovali  različna izbrana literarna dela, socialne igre, ustvarjalne dejavnosti, gibalne (FIT) dejavnosti, bivanje in druženje na prostem, družabne/namizne igre … Seveda so tudi oni na koncu dneva sklenili zaobljubo nenasilju. Ampak veste, to ni kar tako, saj se zaobljubiti  k nečemu, ni enostavno, in je še posebej častno. Zaobljuba prinaša odgovornost do njenega upoštevanja ter uresničevanja. Zanimivo je bilo opazovati vrvež na hodnikih šole in ob njej, ko so se učenci različnih starosti skupaj ustvarjalno izražali, obenem pa klepetali in se spoznavali med seboj. V ozadju, a vse prej kot nepomembno, pa je bilo čutiti, da so se premiki dogajali tudi širše. Že na hodnikih so se odpirale teme za pogovor, občutljivost za medosebne odnose ter tematiko nenasilne komunikacije, se je povečala. Tudi glede obstranskih dejavnosti (Čvek plac, radio …) smo si bili složni, da bi bilo dobrodošlo podobne aktivnosti pripravljati tudi izven projektnega dela, večkrat na leto. Misel, da smo odprli Pandorino skrinjico stisk in težav, nas vrača k prvotnemu smislu in namenu teh  aktivnosti, ki je, v prvi vrsti zagotoviti, da ustvarimo varno okolje za to, da osebe, ki se nahajajo v trikotniku nasilja (osebe, ki nasilje doživljajo, opazijo ali izvajajo), za to nasilje povedo čim prej in se znajo obrniti po pomoč in to tudi dejansko storijo, če je potrebno. Petek je bil tudi dan za evalvacijo in refleksijo o vsem doživetem tako za učence kot tudi za učitelje. Mešanih občutkov, polni zanosa in hkrati utrujeni od preštevilnih dogodkov v tem tednu in hkratnem izvajanju rednega pouka, smo zbrali misli in jih zapisali na papir. Povratna informacija bo služila načrtovanju korakov za naprej. Rekli bi lahko, da je biti človek človeku temeljno. Geslo Tom telefona – ‘Odgovor je pogovor’ – pa nam nakazuje na smer za tlakovanje nadaljnjih poti in bolj kvalitetnih osebnih odnosov. Ponosni smo, ker smo na šoli stopili skupaj in še utrdili misel, ki je krasila stene hodnikov v prvih dneh: ‛Mi smo ekipa in tudi skupaj zmoremo in gradimo kulturo nenasilja!’ Mi smo junaki nenasilja v tem tednu in upajmo, tudi za vse šolske dni v naprej. Sedaj pa najprej na zares zaslužene počitnice!

                                                                                                              Ninočka Hajtnik, šolska svetovalna delavka

Dostopnost