V četrtek, 23. 5. 2024, smo se tri ekipe učencev OŠ Jurija Dalmatina Krško odpravile na prizorišče Državnega prvenstva v velikem kanuju. Tekmovanje, ki so se ga udeležile številne osnovnošolske ekipe, je organizirala OŠ Brežice v sodelovanju s Kajakaško zvezo Slovenije, dogodek pa je potekal na “brežiškem morju”. Vsaka ekipa kanuistov je štela osem učencev (7 + 1 rezerva). Najprej smo opravili uradni trening, kjer smo se ogreli in vadili ritem veslanja. Sledile so kvalifikacije, kjer je vsaka ekipa želela doseči čim boljši čas. V tej vožnji je prvi čoln OŠ Jurija Dalmatina Krško dosegel najhitrejši čas, kar je pomenilo najboljše izhodišče za naprej. Tako je v četrtfinalnem delu premagal OŠ Koprivnica, nato je sledil polfinalni dvoboj z OŠ iz Kopra. Tudi proti tej ekipi so naši dosegli prepričljivo zmago. Sledil je vrhunec tekmovanja, veliki finalni dvoboj z ekipo OŠ Brežice, ki pa se je ravno tako razpletel v našo korist. Tako je ekipa, v kateri so sodelovali Jakob Kranjčevič, Sebastjan Golja, Žiga Lenič, Anej Jurčič, Oskar Habinc, Lamir Molan, Nik Jurkovič ter Tjaž Pešič, postala DRŽAVNI PRVAK V VELIKEM KANUJU! ČESTITKE VSEM!
Je zebra bela s črnimi črtami ali je črna z belimi črtami? Zakaj so sploh črtaste? Je življenjska doba žirafe dolga kot njen vrat? Imajo kuščarji ušesa? Ali imajo želve v svojem oklepu še kaj praznega prostora? Kaj lahko slon počne med hranjenjem? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja smo prvošolci dobili odgovor na našem izletu. Kljub plohi smo imeli čudovit dan, ki se je zaključil s slastnim sladoledom.
Na letošnje področno prvenstvo so se uvrstili le najboljši atleti iz posavskih občin. Naši atleti so dosegli kar nekaj lepih uvrstitev. Vse je vidno na fotografijah ter dveh video posnetkih. Le najboljši pa se bodo uspeli uvrstiti na državni finale, ki bo potekal 5. junija v Slovenski Bistrici. Čestitke vsem!
V sredo in petek, 15. 5. in 17. 5. 2024, smo z učenci šestih razredov izpeljali kolesarska izleta po Krško-Brežiškem polju. Pot nas je vodila skozi naselja Drnovo, Gorica, Veliko Mraševo, Brod v Podbočju, Žabjek v Podbočju, Slivje, Karlče, Kostanjevica na Krki, Malence, Zameško, Gmajna, Smednik, Zaloke, Velika vas, Leskovec pri Krškem, Krško. Večinoma ravninska in nezahtevna trasa je bila dolga 46 km, za peščico tistih z manj kondicije pa smo jo skrajšali na 40 km. Daljši postanek smo naredili na športnem igrišču OŠ Kostanjevica, kjer je bil tudi čas za malico. V bližnji slaščičarni pa smo se posladkali s sladoledom. Kolono kolesarjev sta poleg učiteljev na kolesu spremljala tudi policista Kristjan in Drago, ki sta učence opozarjala na varno vožnjo in na vse nevarnosti, ki prežijo na cesti. Je pa pot do Kostanjevice precej varna, saj večinoma poteka po lepo urejeni kolesarski poti. Upam, da jo učenci prekolesarijo čim večkrat sami ali s svojo družino.
V petek, 17. 5. 2024, smo imeli 6. c in 6. č-razred kulturni dan na Kozjanskem. Z avtobusom smo se odpeljali do gradu Podsreda, kjer smo si ogledali veliko stvari iz preteklih časov. Po sprehodu skozi grad smo se na koncu ustavili še v sobi, kjer smo videli Osončje, povonjali različne stvari (npr. cimet, vanilija, poper, klinčki …) in ugotovili, kaj je kaj. Potem smo se odpravili na podstrešje in si ogledali majhne netopirčke, ki so bili zelo prisrčni. Nato smo imeli še nekaj časa, da smo odšli v trgovinico, kjer smo lahko kupili skodelice, zapestnice, magnete, jabolčni sok … Po ogledu gradu smo odšli na avtobus in se odpravili na trg Podsreda. Vodička nam je pokazala, kam so dali ljudi, ki so naredili manjša kazniva dejanja. Okoli vratu so jim dali kovinski obroček in na tablico napisali ime, priimek, kaznivo dejanje in kazen. Nato smo si ogledali kratek filmček o Kozjanskem. Z avtobusom smo pot nadaljevali do mlina Kukovičič. Prijazna gospa nas je prijetno sprejela in nam pokazala posebno hišo, kjer je bilo zgornje nadstropje hiše za domovanje, spodaj pa je bil mlin. Žal nam ni mogla pokazati, kako se mlin zavrti, ker je bilo prejšnji dan neurje in se je voda dvignila ter v mlin zataknila vejo. Povedala nam je, da se lahko v reki Bistrici tudi skopaš, ko je dovolj toplo in se voda v reki segreje. Nato nam je razlagala o poplavah leta 2014 in še okoli leta 1900. Izvedeli smo, da so mlin zamenjali julija prejšnje leto, avgusta pa so bile poplave. Če bi bil tam star mlin, ga po poplavi ne bi bilo več. Po ogledu mlina smo lahko poskusili tri vrste kruha z marelično in jagodno marmelado. Zraven smo dobili še bezgov sok, medenjake in linške piškote. Na koncu smo odhiteli v trgovino, kjer so prodajali veliko izdelkov, od moke, zelišč, piškotov, ajvarja, bezgovega soka … Komaj čakam, da se s sošolci in sošolkami spet odpravimo na izlet.
