Prvi pomladni dan določa enakonočje oziroma ekvinokcij. V astronomiji je to dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem in je noč na celotni Zemlji približno enako dolga dnevu, zato govorimo o enakonočju. To se zgodi dvakrat letno, in sicer 20. ali 21. marca ter 22. ali 23. septembra.
In ravno ta dan sovpada s svetovnim dnem poezije.
Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje.
Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.
Moj ključ do poezije se skriva v pesniku Ivanu Minattiju:
Pa bo pomlad prišla
Pa bo pomlad prišla
z oblaki šumečimi,
pa bo pomlad prišla
z rožami rdečimi,
s tistimi rosnimi
mladimi rožami …
O, kak se po rožah
toži mi!
Pa bodo deklicam
v mraku oči zažarele,
pa se čez nedrja
majice bele napele,
oj, tiste majice,
z rokavicami kratkimi …
Kdor jih kdaj božal je,
temu pomoči ni!
Sameval bo srebrni ščip,
sameval nad ribniki,
vali drhteči se lilijam
plaho dobrikali,
jug serenado šumel,
v senci brez sanjala dva,
zvezde visoke bleščale …
Oj, ne hodite tja!
Jaz pa le pojdem takrat
za oblaki šumečimi,
jaz pa le pojdem takrat
za rožami rdečimi:
morda kdaj najdem cvet,
morda kdaj srečam oči,
tihe, dobre oči,
tihe, dobre oči.
Bernarda Kunej
