Gašper, Peter, Tibor, Alina, Teja, Timotej in jaz smo v sredo, 22. 3. 2017, pripravili recital Kajuhovih pesmi, da bi popestrili letno skupščino Združenja borcev za vrednote NOB Krško. Fantje so recitirali stare partizanske pesmi, dekleta pa smo šivale, pletle, zvijale povoje … kot so to počeli v partizanskih časih. Naš nastop se mi je zdel zanimiv, najlepše pa je bilo videti obraze starejših ljudi, kako so uživali v naših besedah, nekatere pa so spomini popeljali v preteklost, kar se je videlo po njihovih solzah. Prebrali smo kar nekaj pesmi, posebej lepo pa je bilo to, da so za vsako posebej ploskali. Ko sem gledala njihove razbrazdane obraze, obraze, ki so vse to, kar smo mi brali, sami doživeli, sem se zamislila. Razmišljala sem o vseh tegobah, skozi katere so morali iti, kako so se morali boriti za to, kar je nam sedaj samoumevno in tega včasih ne cenimo dovolj. Mislim, da je prav vsak od nas doživel lepo in čustveno izkušnjo, ki jo bo težko pozabiti.
Klara Kranjc, 9. a
