V četrtek, 27. 10. 2016, smo se odpravili v Mestni muzej Krško. V muzej smo odšli peš. Ko smo prišli, smo pozdravili vodičko. Najprej smo odšli v sobo, kjer smo se pogovarjali in izvedeli veliko stvari o protestantizmu. Odšli smo še v sobo s klavirjem, nato pa še na malico. Malice sem bila zelo vesela, ker sem bila že zelo lačna. Po malici smo odšli še na vrt, kjer smo si ogledali vrt v preteklosti in sedanjosti. Po ogledu vrta smo si ogledali še vile, v katere so včasih verjeli. Pogledali smo si tudi semena ter deset oseb, ki so se borili proti Nemcem. Pogledali smo si tudi knjige, ki jih je vodička listala z rokavicami. Kasneje smo odšli v sobo, kjer je stal čoln, ter si ogledali projekcijo o reki Savi. V tisti sobi smo si ogledali, kako so v preteklosti sežigali čarovnice. Na koncu smo odšli še po nahrbtnike. Pred odhodom nam je razdelila še učne liste z vprašanji. Nato nam je naročila, naj pokličemo Jurija Dalmatina. Poklicali smo ga in res je prišel. Skupaj smo se pogovarjali in reševali učni list. Na koncu smo dobili še čokoladice. Ko smo odhajali v šolo, smo se ustavili še v parku ter si ogledali kipe. Ta dan je bil zelo zabaven in poučen, bil mi je zelo všeč.
Kaja Starc, 5. b
V četrtek, 27. 10. 2016 smo odšli v Mestni muzej Krško. Ko smo se zbrali v garderobi, smo dobili šolsko malico. Med potjo čez most sem se zelo zabaval. V muzeju smo se pogovarjali o protestantizmu in o Krškem. Izvedeli smo, kdo je napisal Slavo vojvodine Kranjske. V muzeju smo izvedeli tudi o boleznih, ki so bile v starih časih, ter o kmečkih uporih. Po ogledu smo pomalicali in odšli na vrt za muzejem. Vrt mi je bil zelo všeč, čeprav ni bilo veliko trave in je bilo največ kamnov. Po ogledu vrta smo odšli še v Mencingerjevo spominsko sobo ter videli shrambo in staro banjo. Proti koncu sta se Patricija in Hana oblekli v staro spodnje perilo. Hana je morala priti skozi vrata, Patricija pa sesti na stol. Po ogledu muzeja smo odšli še pred Valvasorjevo knjižnico in si ogledali doprsne spomenike Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Josepine Hočevar … Ko smo prispeli v šolo, smo se vsi zelo veselili. Z Jakom, Sebastianom, Leonom in Vitalom smo skupaj odšli na kosilo. Tako lep dan, kakršen je bil, mi je bil zelo všeč.
Nik Mihelčič, 5. b