Prejšnji teden sta nam petošolcem in drugošolcem učenca prebrala knjigo Čubibubi. Pravljica je bila lepa in zanimiva. V njej je bil lep konec, ko je počil lonec. V parih smo skupaj ustvarjali svoje Čubibubije. So zelo lepi. Vsak ima svojo posebnost in zanimivost. V ustvarjanju smo sodelovali in se ob tem dobro počutili.
Kdo je Čubibubi?
Čubibubi je nenavadno bitje. Ni ne jež, veverica in ne človek. Je zelo osamljen, a tudi zabaven. Vsak si ga lahko predstavlja, ampak ne bo nikoli ugotovil, kdo pravzaprav je.
Uspelo nam je pričarati čudovite izdelke. Iz pravljice smo se naučili veliko o drugačnosti.

                                                                                                                                                    Mija, 5. č in Bella, 2. č

V petek smo se učenci 2. č in 5. č zbrali in prebrali pravljico Čubibubi, ki govori o bitju, ki ni bil ne fantek, ne veverica  in ne jež. To je bila posebna žival, ki je zelo prijazna in dobrosrčna. Ko sta nam dva petošolca prebrala pravljico, sta nam učiteljici Tanja in Svetlana dali navdih za izdelavo svojih Čubibubijev. Najinemu je ime Bubičubi in je poseben, ker ima veliko las in rdeče modre oči. Rojen je pozimi, zato je njegov nosek rdeč kot Rudolfov. Ima zelo poseben rep in roke, ker sta na Bubičubiju nastala jeseni, zato sta oranžne in zelene barve. Ko smo delali Čubibubije, smo se imeli zelo lepo. Druženje med nami je res posebno, saj se skupaj zabavamo in ustvarjamo lepe spomine.

                                                                                                                                     Klara, 5. č in Ariella, 2. č

Naši Čubibubiji so bili res zanimive živalice, ampak jih nismo mogli delati brez pravljice. Pravljica nas je veliko naučila o sprejemanju drugačnosti, ki je vrlina tega meseca. Na koncu se je le izkazalo, da je bil Čubibubi zelo redka žival in so ga na koncu vsi imeli radi. Po pravljici smo izdelali imenitne Čubibubije in jim podali svoja imena. Petošolci in drugošolci smo se naučili, da moramo vsakega spoštovati, tudi če je iz druge države, ima drugačno barvo kože …

                                                                                                                                     Luna Černelč, 5. č

Iz pravljice se naučiš, da tudi, če je kdo drugačen, ga vseeno sprejmemo. Ko Čubibubija na začetku pravljice niso sprejeli v svojo družbo, nama ni bilo všeč. Vesela sva bila, da se je pravljica srečno končala. Nato smo Čubibubija izdelovali drugošolci in petošolci v parih iz listja, palic in papirnatih rolic. Veliko sva se naučila in se ob delu zelo zabavala.

                                                                                                                                     Erik, 5. č in Tilen, 2. č

Dostopnost