Včasih si prevoznega sredstva ne moreš izbirati in takrat lahko na poti naletiš na mnogo ovir. Tako se gibalno ovirane osebe pri premikanju po mestu in vsakdanjih opravilih srečujejo z veliko različnimi izzivi. Samo če na njih opozarjamo in jih odstranjujemo čim bolj sproti, jim lahko to olajšamo, povečamo njihovo samostojnost in prijetnejše življenje. Zato smo se v okviru Evropskega tedna mobilnosti učenke naše šole in učenci osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško v spremstvu učiteljev sprehodili po mestu ter opozorili na morebitne pomanjkljivosti, s katerimi se na poti skozi mesto gibalno ovirani srečujejo. Najprej smo se spoznali. Večina učencev se je prvič srečala že lansko leto in lahko smo primerjali, kako smo se preko poletja spremenili in vsi malo bolj odrasli. A nasmešek na obrazu je bil še prav tak kot ob zadnjem snidenju in vsi skupaj smo se zelo veselili našega druženja. V koloni smo krenili na pot proti mestnemu jedru. Ob poti smo že kmalu naleteli na nekatere prepreke (znak sredi pločnika, preozke poti ali poti s previsokimi robniki, neraven ali poškodovan teren, avtomobili, ki so bili neustrezno parkirani (na pločnikih), polomljen jašek, prestrm klanec …). Vse pomanjkljivosti smo vestno zabeležili. Ob koncu poti nas je čakalo že prvo presenečenje. Obiskali smo povsem novo Valvasorjevo knjižnico, ki je za vse njene uporabnike dostopna in urejena tudi za osebe z gibalno oviranostjo. Gospe knjižničarke so nas prijazno sprejele, ogledali smo si čudovite prostore in se odpravili proti občini. Pred občinsko stavbo nas je sprejel župan Mestne občine Krško Janez Kerin. Poročali smo mu o pomanjkljivostih, ki smo jih opazili na poti in obljubil nam je, da jih bodo skrbno preučili in preuredili tako, da bodo poti po mestu dostopne prav vsem. Na koncu smo se razveselili še županove ponudbe na sladoled ter sladkih ust in toplih src odšli nazaj v šolo, z dogovorom »v žepu«, da se moramo kaj hitro spet srečati in družiti.
Nekaj utrinkov:
Aleandra Sertolli, 5. a: »Ta dan si bom zapomnila za vedno. Danes je bilo odlično, spoznala sem eno prijazno punčko po imenu Paula. Vozila sem jo, za roke smo se prijele. Tudi jaz sem bila v vozičku. To je bil zanimiv dan.«
Iva Božović, 5. č: »Ta dan mi je bil zelo všeč, saj smo spoznale učence OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Lahko smo se vozile na vozičkih. Bil je res zanimiv dan.«
Špela Veršec, 5. c: »Danes sem se imela zelo dobro, predvsem zato, ker smo se spoznali z učenci dr. Mihajla Rostoharja, pa tudi zato, ker smo spoznali župana in ugotavljali, kako se voziti z vozičkom. Tudi ko smo šli na sladoled, smo se imeli zelo lepo in se družili med seboj. Imela sem se lepo in še večkrat bi to ponovila.«
Maja Tomažič, 5. b: »Imela sem se dobro. Takih pomanjkljivosti ne vidi vsak, ampak danes smo jih in upam, da se bo uresničilo to, da jih popravijo.
Nika Šeler, 5. b: »Zelo mi je bilo všeč in opazila sem, da je Krško zelo prilagojeno vozičkom. Zelo sem se spoprijateljila z ljudmi, ki imajo posebne potrebe. Bil je res zanimiv dan.«
Liza Movchan, 6. a: »Meni je bilo všeč. Voziček mi je bilo težko voziti. Spoznala sem veliko novih prijaznih ljudi.«
Neli Geršak, 5. a: »Bilo mi je zelo všeč. Otroci so bili prijazni in srčni. Skratka, bilo je super.«
Saša Pirc, 5. a: »Bilo mi je všeč, ker sem spoznala župana in dobila še več prijateljev z Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja. Hvala.«
Ana Marisa Marn, 5. č: »Bilo mi je všeč, ker sem spoznala nove ljudi. Bili so zelo prijazni. Na koncu pa smo s sošolko Ivo in Majo poročale županu o poteh (kako so uničene ali urejene, kaj je treba popraviti …). Bilo je super, na koncu smo šli tudi na sladoled.«
Maja Kerin, 5. c: »Bilo mi je zelo všeč, ker sem lahko začutila, kako je biti gibalno oviran. Skupaj smo odšli na sprehod. Potem pa smo jaz, Ana Marisa in Iva povedale gospodu županu za vse napake na poti. Na koncu smo šli vsi na sladoled in potem nazaj v šolo.«
Ninočka Hajtnik
