GRDI RAČEK
(H. C. Andersen)
Dramsko besedilo
(Mati gos vali jajca in nestrpno čaka, da se izvali še zadnje jajce.)
Mama raca: Ježeš, kako velik in čuden raček.
(Naslednji dan mama raca skliče račke.)
Mama raca: Hitro pridite, da vas predstavim še stari raci!
Stara raca: Ojoj, tale zadnji pa ni prav posrečen. Kaj, ko bi ga malo polepšali?
Mali rački: Dajmo ga, dajmo ga!
Mama raca: Nič ga ne bomo! Lep je, kakršen je, je! Pojdimo.
(Grdi raček se sprehaja po račjaku. Vsi ga gledajo in šepetajo.)
Mala račka: Grdoba grda. Nihče te noče niti pogledati!
Stari racman: Tako grdega račka pa še ne!
Grdi raček: Dovolj vas imam! Prav vseh! Kar šel bom.
(Reče raček žalostno in se sam odpravi proti močvirju. Tam sreča divje race.)
Ena od divjih rac: Tristo kosmatih, kakšen grdavž. K nam se že ne boš priženil. Kar pojdi!
(Raček se odpravi naprej in pride do starkine revne kmečke koče, pri kateri živita še mačka in kokoš.)
Starka: Odlično, še nekdo, ki bo lovil miši in nesel jajca. (Reče veselo.)
Grdi raček: Ampak … jaz tega ne znam.
Maček: Kako si naj potem s tabo pomagamo? Poberi se!
(Raček s solzami v očeh odide.)
(Jeseni na nebu zagleda jato labodov.)
Grdi raček: Kako lepe ptice!
Glavni labod: Podvizajte se fantje in dekleta, pred nami je še dolga pot.
Grdi raček: Ko bi me le vzeli seboj. (Žalostno.)
(Pride zima)
Grdi raček: Kakšen mraz, kako me zebe!
Kmet: Poglej, ubogi raček. Čisto je premražen. Odnesem ga domov.
(Spomladi se raček vrne v močvirje in zagleda svoj odsev.)
Grdi raček: Kako je to mogoče! Nisem več majhen in grd! Labod sem!
Stari labod: Dobrodošel med nami, prijatelj!
Otroci: Kako lep labod!
(Grdi raček se samo nasmehne in pomisli, kako so ga včasih zasmehovali, zdaj pa ga vsi občudujejo.)
Uma Učakar, 6. b
