Skoči na glavno vsebino

Končno smo dočakali prvi dan našega čisto posebnega tedna »Junaki nenasilja«. Začeli smo karseda »udarno«, saj smo imeli ponedeljek že kar malo »maratonski«, kot da nam pravi maraton preko vikenda ni bil dovolj😊 Pričeli smo z oglašanjem Radia Nuklear ob 8.20. Ob zvokih avtorske Himne nenasilja, ki so jo pripravili na srečanjih Junakov nenasilja pod mentorstvom Saše Pipića, in se že ob prvih taktih »zatakne« za uho, smo predstavili učencem šole program v tem tednu. Nekaj besed je spregovorila gospa ravnateljica in seveda naši učenci. Predstavili so nekaj dejstev o nasilju in vrednoto dneva: »Kul je biti prijazen in strpen«. V času glavnega odmora so bili danes glavni šestošolci. Ko so se najedli, so odšli v plesno dvorano, kjer jih je pričakalo pravo presenečenje. Plesna dvorana je postala »dnevna soba« in znašli so se na »Čvek placu«. Družili so se lahko z učiteljico glasbe, Mašo Žveglič Poljšak ter učiteljem dodatne strokovne pomoči in podaljšanega bivanja, Sašem Pipićem. Učenci so bili zelo klepetavi, vmes so si lahko ogledali tudi različna promocijska gradiva ter literaturo s področja duševnega zdravja, nenasilja in dobrih odnosov. Tistih nekaj minut je zelo hitro minilo, v sproščenem vzdušju, klepetu, prigrizkih in pozitivnem tonu. Popoldne je bilo rezervirano za kino. Kljub sončnemu dnevu se je zbrala gruča mladih, ki so se želeli podružiti na malo drugačen način. Ogledali smo si film »Gajin svet 1«, ki osvetljuje ravno tematiko, ki jo obravnavamo v tem tednu. Učiteljica Helena jih je ob koncu vodila skozi nekatere ideje, ki jih film sporoča, gospa ravnateljica pa je vse zbrane na koncu povabila na sok, suho sadje in mandarine. Druženje smo zaključili ob prijetnem klepetu. Zadnje dejanje dneva je bilo predavanje ge. Melite Zagorc Vegelj. Strnjeno in na primerih podkrepljeno nas je vodila skozi značilnosti medvrstniškega nasilja, predstavila njegove pojavne oblike in razčlenila pomen in odzive posameznikov, ki se v tem trikotniku žrtve, nasilneža ter očividcev (prič) znajdejo. Posebej izstopajoče dejstvo, da je poleg 9 % oseb, ki doživljajo nasilje, 6 % oseb, ki izvajajo nasilje, kar 85 % očividcev. Zato je res izjemnega pomena, da ozaveščamo drug drugega, kako pomembno je povedati, kadar izvemo, da se je nam (ali drugemu), kaj zgodilo in da se od nasilja ne obrnemo stran. Le s skupnimi napori lahko delujemo po svojih najboljših močeh, tako na področju razvijanja socialnih kompetenc, preventive, kot tudi na kurativi in razreševanju aktualnih situacij med mladimi, ki evidentno potrebujejo našo pomoč ter podporo pri tem. Ob kopici zaposlenih, ki se zavedamo, kako pomembna je tema, ki jo naslavljamo, smo pogrešali večjo udeležbo staršev, katerim je bilo predavanje namenjeno v prvi vrsti. »Češnja na celodnevni tortici« je bila pa likovno-literarna razstava, ki si jo je bilo moč ogledati po predavanju. Cel mesec so učenci skozi različne izrazne medije razmišljali o tematiki nasilja. Nastali so čudoviti izdelki, hkrati pa je bila misel ves čas usmerjena prav v bistvo, da smo na naši šoli ekipa in kot ekipa lahko premagamo vse ovire, ki nam pridejo naproti.

Šola smo vsi. Učenci, učitelji, starši. Mi smo Junaki nenasilja in le skupaj lahko gradimo kulturo nenasilja!

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      Ninočka Hajtnik

Prispevek si lahko ogledate tudi v Posavskem Obzorniku.

Dostopnost