V Sloveniji vsako leto v smeteh pristane 140.000 ton hrane, za več kot pol zavržene hrane pa so odgovorna gospodinjstva. Na svetu vržemo stran toliko odvečne, pretečene ali celo sveže hrane, kot je pridelamo na predelovalni površini, veliki za kar 635 Slovenij! Zato smo na naši šoli že več let vključeni v projekt Eko šole Hrana ni za tjavendan, preko katerega učence ozaveščamo o prevelikih količinah zavržene hrane tako v domačih gospodinjstvih kot tudi na naši šoli. Marsikdo se namreč sploh ne zaveda, kakšne vse so lahko posledice, ko v smeti vrže še užitno živilo. Ne le, da svet tako trpi finančne in etične posledice, pač pa plačuje tudi visoko okoljsko ceno. Zavržena hrana namreč izjemno negativno vpliva na naše okolje, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Razmišljamo tudi o tem:

  • kako dolgo pot naredi hrana, da pride do naših miz,
  • kako lahko iz ostankov hrane pripravimo novo jed,
  • kako pomembno je, da vzamemo samo toliko, kot bomo pojedli,
  • opravljamo meritve zavržene hrane v razredu,

in še veliko več.

Danes pa sodelujemo tudi na 2. slovenskem dnevu brez zavržene hrane. To je pobuda, s pomočjo katere si poleg širše javnosti tudi izobraževalne ustanove prizadevamo preprečevati nastajanje odpadne in zavržene hrane, spodbujamo ponovno uporabo ostankov hrane in to znanje predajamo svojim učencem. Če želite ustvariti boljši svet brez zavržene hrane, skupaj z nami podprite Slovenski dan brez zavržene hrane in postanite zgled drugim tudi vi.

Nina Facković, mentorica projekta Hrana ni za tjavendan

Dostopnost