»Rekli so nama, napišita nekaj o dnevu žena, o materinskem prazniku. Pomislila sva − pa ja, saj to vsak zna. Potem beseda ni stekla. Pero je obstalo. V glavi praznina, na listu belina. Kako naj zaobjameva vse žene sveta? Vse babice, mame, tete in sosede, ki dan za dnem stojite z nami z ramo ob rami.  Delate, molite, mislite na nas, da nam olajšate naš zemeljski čas. Katere besede so tiste prave zlatice, da vam povemo, da ste prave carice? Da ob tegobah sveta zmorete imeti še toliko srca, da nas poslušate, razvajate, crkljate in se včasih utrujene z otroki igrate? Naj se še tako namučiva, da najdeva primerne besede, ki bi vse, kar dobrega počnete zajela, na koncu nama pride na misel le beseda − HVALA!«

S temi besedami sta Mia in Aljaž pozdravila starše, stare starše, brate in sestrice, ki so se udeležili naše razredne proslave ob materinskem dnevu v petek, 25. 3., ob 18. 00 v plesni dvorani OŠ Jurija Dalmatina.

Učenci 5. č razreda so predstavili le del tistega, kar znajo in zmorejo. Predstavili so se z dramatizacijami, igranjem na inštrumente, petjem, plesom. Ker si vse mame na svetu zaslužijo enako pozornost … saj prav vse… iz Slovenije, Nemčije, Turčije, Hrvaške, Bosne, Albanije, Srbije … imajo iste naloge, iste skrbi; in prav vse premorejo veliko ljubezni, so učenci deklamirali pesmi o mamicah v slovenščini, bosanščini, srbščini, albanščini, nemščini, angleščini. In prav vse mamice, babice in drugi prisotni so bili ganjeni z nastopom otrok … kar nekaj solz ponosa in sreče se je zaiskrilo v očeh. Nastop smo zaključili s pesmijo Dan ljubezni, ki smo jo vsi v dvorani zapeli. Na koncu so otroci svoje mamice obdarili z rožicami, ki so jih ustvarili iz krep papirja in s pesmimi, ki so jih zanje napisali. Drugi prisotni so zapustili proslavo z narciso v roki. Zagotovo nam bo vsem ostal prijeten spomin na ta materinski dan.

Učiteljica Svetlana

Dostopnost