V torek, 3. 10. 2023, smo se šestošolci odpravili na Lisco. Zjutraj smo se zbrali ob 7.10, si vzeli malico in počakali na vlak. Odpeljali smo se proti Bregu. Skoraj ničesar nismo videli, saj je bila gosta megla. Nekaj časa smo hodili po cesti, potem ob gozdu in kasneje po dolgi gozdni poti. Na tleh je bilo veliko kamenja, listja in kostanja. Nekaj učencev ga je tudi nabralo. Pot je bila malce strma, a zabavna. Med postankom smo lahko pili vodo in malicali. Pot je bila precej dolga, a smo vsi uspeli prehoditi tudi najtežje in najstrmejše dele. Ko smo čez čas prišli do travnika, smo se malce ustavili in videli, kako velik hrib moramo prehoditi. Bil je kar visok, z belo kroglo na vrhu. Vedeli smo, da bo težko, a se bo vredno potruditi. Odšli smo po strmem hribu navzgor. Hodili smo kar nekaj časa, vmes nabirali kostanj in le prispeli na travnik. Pred nami je bil samo še manjši hribček. Pred nami je bila naša končna postaja, Lisca. Krogla, ki je izgledala zelo majhna, je bila velikanska. Hitro smo odkorakali na hribček, kjer smo sedli v travo in se odpočili. Vsi smo bili ponosni, da nam je uspelo prehoditi takšno pot in priti na Lisco. Zagledali smo kočo in odhiteli k njej. Nekateri so si naročili palačinke, drugi ocvrte zrezke in ocvrt krompirček ali pa kakršnokoli pijačo. Veliko jih je kupilo kristalne srčke. To so srčki, narejeni iz dragih kamnov, na katerih se prelivajo barve in so narisani različni vzorci. Zelo so lepi. Ker so mi bili tako všeč, sem jih kupila kar pet. Lahko smo si kupili tudi žogico skokico. S prijatelji smo šli na travnik, se igrali, sedeli in uživali v naravi. Čez kakšno uro smo odšli iz koče in se odpravili nazaj proti železniški postaji. Vsi smo bili po naporni poti malo utrujeni. Na našo končno postajo smo prispeli okrog tretje ure. Športni dan mi je bil zelo všeč. Ta zabaven pohod si bom zapomnila za zmeraj.
Neža Pangrčič, 6. č
