V ponedeljek, 15. 1. 2024, smo se sedmošolci odpravili v šolo v naravi v Tolmin. Ko smo prispeli v Tolmin, smo se najprej preobuli in se nato razporedili po sobah. Sobe so zares lepe, prenovljene. Po kosilu smo imeli nekaj prostega časa, nato pa smo se vsi skupaj odpravili proti sotočju rek in ribogojnici. Sledil je zopet ustvarjalni prosti čas in okusna večerja. Po njej pa še večerni sprehod po samem mestu Tolmin. 1. dan je za nami. Preživeli smo ga aktivno in poučno. Le kaj nam bo prinesel jutrišnji dan? Povemo jutri.
V petek, 12. 1., smo imeli petošolci kulturni dan – Lutke. Prvo uro smo v plesni dvorani vsi petošolci prisluhnili pravljičarjem in lutkarjem. Izvedeli smo, kaj je njihova vloga v gledališču, s kakšnimi lutkami delajo, kdo vse pomaga, da nastane ena lutkovna predstava. Videli smo veliko različnih lutk – marionet, naprsnih, ročnih, na palicah … Izvedeli smo, kako te lutke nastanejo. Kulturni dan smo nadaljevali v svojih učilnicah. Tam nas je čakala ena izmed pravljičark, ki nam je še bolj podrobno opisala nastanek lutk ter iz česa so lahko narejene. Tudi mi smo se preizkusili v izdelavi ročne lutke iz pene. Sami smo določili, katero lutko bomo naredili. Nastale so ovčke, zajčki, kužki, princesa, princ … Jaz sem naredila punčko. Dela je bilo veliko, a nastale so zelo lepe lutke. Na današnjem dnevu smo se veliko novega naučili in smo zares uživali. Pri uri likovne bomo še naredili sceno in nato uprizorili lutkovno predstavo z našimi lutkami.
V letošnjem šolskem letu obeležujemo 30-letnico delovanja Slovenske mreže zdravih šol, kamor smo že vrsto let vključeni tudi na naši šoli. Ker je eden glavnih ciljev zdrave šole spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, smo se ob tej priložnosti povezali s planinskim krožkom in več kot 100 učencev spodbudili, da so se v petek, 5. 1. 2024, odpravili na nočni pohod na Grmado. Ob 16. uri smo se v dolgi koloni odpravili izpred šole. Ker je bil še dan, smo nestrpno čakali, kdaj bomo lahko prižgali svoje lučke. Po poti se nam je odpiral izvrsten pogled na osvetljeno mesto Krško, kjer so še vedno gorele praznične luči. Tudi mi smo prižgali svoje in kot kolona kresničk stopali po poti.
Na vrhu smo se okrepčali in uživali v razgledu. Sledila je še skupna slikica in že smo se odpravili po poti navzdol. Tokrat po Dalmatinovi poti proti trim stezi pri ribniku na Resi. Ob 19. uri smo se vrnili do šole, kjer nas je čakalo še presenečenje. Okrepčali smo se lahko s toplim čajem in malico ob zvokih praznične glasbe. Polni pozitivnih vtisov ter utrujeni od naporne poti, smo bili veseli, da smo aktivno in zdravo začeli novo leto 2024.
Četrtek, 14. december 2023, se vam mogoče ni zdel nič posebnega. Meni ter še sedmim učencem OŠ Jurija Dalmatina Krško pa je Zveza prijateljev mladine Krško omogočila izlet v Ljubljano. Ogledali smo si Državni zbor RS. Popeljali so nas po različnih dvoranah. Sledil je krajši sprehod po prestolnici Slovenije do Hiše Evropske unije. Tam smo bolje spoznali naše poslance in celotno EU. Sedaj še bolje razumem delovanje naše države.
Na zadnji šolski dan v iztekajočem se koledarskem letu 2023 smo se vsi učenci, učitelji in ostali delavci šole zbrali v veliki telovadnici šole, da skupaj obeležimo prihajajoče praznične dni. Na proslavi smo se poklonili državnemu prazniku, ki ga bo naša ljubljena Slovenija praznovala, 26. decembra. Učenci so kar nekaj čutnih besed namenili Sloveniji, pokazali so svoj pevski, plesni, retorični talent … Ob koncu je spregovorila tudi ga. ravnateljica šole, Valentina Gerjevič, in nas spomnila na vrednote, ki sem nam večkrat zdijo samoumevne – biti hvaležen za to, kar imamo, res je, hvala! Proslavo pa smo zaključili v prijetnem pevskem ritmu, vsi – učitelji in učenci. Prihajajo prazniki – naj bodo lepi, mirni in prijetni. Novo leto, leto 2024, pa bel list, ki ga bomo vsi skupaj popisali z nasmehi na naših licih, s toplimi, prijaznimi besedami in lepimi gestami. Srečno 2024!
Nasprotje med mrazom in toploto, žalostjo in veseljem, grozotami in mirom, temo in svetlobo. Ko doživimo prvo, šele zares spoznamo dragoceno vrednost drugega.
Ko vidiš nekoga, ki ga zebe, ki je žalosten, ki beži pred neurjem, ki se boji teme, stopi k njemu. Podaj mu roko, pomagaj mu na poti k toploti, veselju, miru, razsvetli njegovo temo. Podaj mu roko, med vama postavi most.
Most, ki zraste, ko se človek človeku nasmehne. Most, ki zraste, ko te roke povabijo v objem. Most, po katerem hitiš v odgovor klicu na pomoč.
Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja.
Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori.
